mojca

mojca, 24. marca 2017 Znanje za zdravje

ČUDOVITO SKRIVNOSTEN PREBAVNI SISTEM

Vsakdo, ki se je soočil s celiakijo, je o prebavnem sistemu in črevesju, kot največjem delu prebavnega trakta, najbrž razmišljal precej več kot povprečen posameznik. Kot prehransko terapevtko, me prebavni sistem fascinira s svojo kompleksnostjo, premišljenostjo in sofisticiranostjo. Njegove zmožnosti presegajo našo domišljijo. Njegove naloge so precej kompleksnejše od tega, da pridobi hranila iz hrane in pri tem ustvari odpadke, ki jih izloči.

Prebavni sistem ima npr. tudi imunsko funkcijo, saj kar 70% imunskih celic straži vhod v našo notranjost; prebavni sistem je pravzaprav zunanji svet in le tanka plast celic v črevesju, loči naš notranji od zunanjega sveta. Imunski sistem mora ves čas prepoznavati kdo je sovražnik (npr. škodljiva bakterija) in kdo je zaveznik (npr. hranilo), in tako ves čas vzpostavlja ravnovesje med toleranco in imunskim odzivom. V črevesje ves čas prihajajo: hrana, virusi, bakterije, zdravila, kemikalije… Če se imunski sistem zmoti in pride do napačne interpretacije, imamo težavo. Prav to, poenostavljeno povedano, se dogaja pri celiakiji.

V našem prebavnem sistemu, v sožitju (pri optimalnih pogojih) sobiva še civilizacija bakterij, gliv, virusov; samo bakterij je v našem telesu več kot naših lastnih celic in s svojim genetskim materialom presegajo število naših genov v razmerju 100 proti 1. Smo torej odraz dveh različnih civilizacij. Človeški mikrobiom (geni vseh, v človeku prebivajočih mikrobov) je eno najbolj skrivnostnih področij moderne medicine.  Pri raziskovanju črevesne mikrobiote na 4000 posameznikih, dve najnovejši študiji kažeta na to, da ima način prehranjevanja in življenjski stil znaten učinek na populacijo bakterij v nas in s tem pomemben vpliv na zdravje 1,2. O naši prijaznih včasih pa tudi malo manj prijaznih podnajemnikih, bomo zato iz znanstvene srenje v prihodnje slišali še veliko zanimivega.

 

1.       Zhernakova et al. (2016) Population-based metagenomics analysis reveals markers for gut microbiome composition and diversity Science; 6285, pp. 565-569

2.       Falony et al. (2016) Population-level analysis of gut microbiome variation Science; 6285, pp. 560-564

Preberite več o avtorju objave

mojca

Sem Mojca Sekulić, diplomirana prehranska terapevtka. Že vrsto let se s prehrano ukvarjam na različne načine, uživam v dobri hrani, predvsem pa me zanima vpliv hrane na zdravje človeka. V Londonu sem na ION (Insitute for Optimum Nutrition) diplomirala kot prehranska terapevtka in v Ljubljani soustanovila Center za prehransko terapijo. Celiakija je dober primer kako velik vpliv ima hrana na človeka; hrana, ki nekomu koristi, je lahko škodljiva za drugega. S svojimi zapisi bi vam zato rada predstavila zanimivosti, povezane s hrano, hranili in našim telesom. Verjamem namreč, da je v tem kar damo vase tako velik potencial, da je vredno o tem vedeti več. Po izkušnjah tudi vem, da naše telo vedno teži k ravnovesju. Ob ustrezni podpori - in prehrana je vsekakor eden izmed pomebnejših strebrov podpore - ima telo vedno možnost regeneracije. Pomembno se mi zdi tudi, da hrana ne le služi našemu zdravju ampak nam je obenem tudi vsakodnevni užitek!