hrana in intuicija
mojca

mojca, 28. julija 2017 Znanje za zdravje

Prehrana in intuicija

Z željo, da malo razširimo obzorja izven celiakije in brezglutenske prehrane bi z vami rada delila raziskavo1, ki me je tako navdušila, da jo želim zaupati vsem, ki se jim prehrana zdi zanimiva in pomembna tema. Govori o tem, kakšna je naša prehranska intuicija. Vsi, razen zelo majhnih otrok, smo jo več ali manj izgubili. Novorojenček si nagonsko želi materinega mleka, brez učenja zna sesati mleko. Če bi bili tako drzni kot zdravnica, ki je izvedla raziskavo, in zaupali v otrokovo prehransko intuicijo, bi si morda lahko kar sam predpisal optimalno dieto – način prehrane, ki bi ustrezal vsem njegovim fiziološkim potrebam. Kdo bi verjel?

V to je verjela zdravnica dr. Clara M. Davis in to pred skoraj 80 leti. Kljub prahu, ki se je nabral na raziskavi, ta sploh ne deluje arhaično – pravzaprav je prava osvežitev v prehranski literaturi. 

V 6-letno raziskavo so bili vključeni otroci iz ameriške sirotišnice, stari 6 do 11 mesecev, ki do takrat še niso uživali običajne hrane in tako tudi niso mogli imeti nikakršnih predsodkov glede hrane. Na seznamu 34 živil, vključenih v eksperiment je bila raznovrstna zelenjava, sadje, nekaj polnovrednih žit, nekaj vrst mesa in rib, sladkorja ni bil v ponudbi. Hrana ni bila soljena, a je bila sol ponujena posebej. Živila so bila sveža, sezonska in skrbno, a čimbolj enostavno pripravljena. Vsako živilo je bilo ponujeno posebej.       

Negovalke otrok v sirotišnici, ki so hranile dojenčke in otroke, niso smele nikakor vplivati na izbiro živil. Otrok je pokazal, kaj si želi, negovalka pa ga je hranila tako dolgo, dokler je odpiral usta ali drugače pokazal, da želi jesti, lahko pa je jedel tudi sam. Vsa zaužita živila so bila izmerjena, prehranske vrednosti preračunane, tako da se je točno vedelo, katera hranila je otrok dobil ob vsakem obroku. Na začetku so otroci preizkušali največje število živil, potem pa je imel vsak svoj izbor ljubih jedi.

Z rednimi pregledi, krvnimi preiskavami, rentgenom so preverjali tudi zdravje otrok. Kar nekaj otrok je bilo ob vključitvi v raziskavo rahitičnih ali podhranjenih. Rahitičnim otrokom so posebej ponudili še ribje olje, ki so ga ti z veseljem uživali, dokler izvidi niso pokazali, da otroci niso več rahitični – potem se ga niso več pritaknili.

Bistvena ugotovitev raziskave je, da so si otroci izbrali sicer precej različne, a prehransko  optimalne diete, s katerimi so pokrili svoje fiziološke potrebe po beljakovinah, maščobah in ogljikovih hidratih, pa tudi vitaminih in mineralih. Nekaj na začetku podhranjenih otrok si je kmalu opomoglo in prav vsi so se optimalno razvijali in rasli. Edino izbor je bil včasih res presenetljiv in brez predsodkov: kaj pravite na jetrca in pomarančni sok za zajtrk?  

1.      Davis CM (1939) RESULTS OF THE SELF-SELECTION OF DIETS BY YOUNG CHILDREN. Canadian Medical Association Journal; 41(3): 257–261.

                                         

Preberite več o avtorju objave

mojca

Sem Mojca Sekulić, diplomirana prehranska terapevtka. Že vrsto let se s prehrano ukvarjam na različne načine, uživam v dobri hrani, predvsem pa me zanima vpliv hrane na zdravje človeka. V Londonu sem na ION (Insitute for Optimum Nutrition) diplomirala kot prehranska terapevtka in v Ljubljani soustanovila Center za prehransko terapijo. Celiakija je dober primer kako velik vpliv ima hrana na človeka; hrana, ki nekomu koristi, je lahko škodljiva za drugega. S svojimi zapisi bi vam zato rada predstavila zanimivosti, povezane s hrano, hranili in našim telesom. Verjamem namreč, da je v tem kar damo vase tako velik potencial, da je vredno o tem vedeti več. Po izkušnjah tudi vem, da naše telo vedno teži k ravnovesju. Ob ustrezni podpori - in prehrana je vsekakor eden izmed pomebnejših strebrov podpore - ima telo vedno možnost regeneracije. Pomembno se mi zdi tudi, da hrana ne le služi našemu zdravju ampak nam je obenem tudi vsakodnevni užitek!