Petra Emilija

Petra Emilija, 24. septembra 2017 Zanimivosti

Po svetu…. izlet v Črno goro brez glutena

Z društvom za celiakijo-podružnica Celje, smo se odpravili na 5 dnevni izlet v Črno goro. Črna gora  je majhna država na balkanu. Ponuja ogromno raznovrstnega gorovja, čudovite peščene plaže, majhna prijetna mesta in ribiške vasice kjer se strežejo le sveže ulovljene ribe vseh vrst. Prestolnica Črne gore je Podgorica, v kateri se skozi poletje stopinje dvignejo tudi nad 40.  Verjetno te zanima kaj vse smo si ogledali, doživeli in tudi pripravili brez glutena…

Pred odhodom je bilo potrebno organizirati ustrezen hotel za nas celiakaše. Ker v Črni gori, celiakija še ni tako poznana in je tudi hotelskemu osebju potrebno natančno pojasniti kako in kaj  zvezi z brezglutensko prehrano. Ker je ponudba tam tudi bolj skopa, so se v hotelu morali potruditi in poiskati ogromno izdelkov brez glutena, laktoze, mleka…kar je bil za njih kar velik projekt kot so priznali tudi sami. V tej smeri sem bila celo presenečena in moram prizati, da so se kar dobro odrezali. Pri pripravi jedi pa so potrebovali malce pomoči,kjer smo jim z veseljem pomagali.

Z avtobusem smo se v večernih urah odpravili iz Celja. Zbralo se naj je 41 celiakašev iz vse Slovenije, z enakim ciljem doživeti lepote in naravne znamenitosti, ki jih Črna gora ponuja na vsakem koraku.

Po 9h urah nočne vožnje, skoraj nič spanja in ogromno izrečenih besedah, smo proti jutru zagledali modrino Dubrovnika kaj kmalu pa še lepote Kotorja, kjer smo se ustavili in si pogledali tudi Boko kotorsko, ki je dolg prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu Črne gore. Je tudi del UNESKO-ve svtovne kulturne dediščine. Sestavljajo ga manjši zalivi, ki jih združujejo ozki kanali, skupaj pa tvorijo enega najlepših naravnih znamenitosti v Evropi. Je zelo pomembna turistična atrakcija, ki je definitivno ne smete zapostaviti.

Pot smo nadaljevali proti Petrovcu na moru. Vreme je bilo več kot odlično, modro nebo brez oblačka temperature okoli 30 stopinj, kar smo dobro izkoristili za poležavanje na plaži in namakanje v morju. #SummerVibe. 
Po spoznavnem večeru in polno izkoriščenem dnevu, smo si zaslužili zasužen počitek.  Prvo noč sem prespala v postelji z ogromno luknjo, ki mi je dala dodobra vedeti, da spanca v teh dneh ne bo prav veliko 🙂 #Oh

Prebujeni v sončno jutro, smo zgodnje jutranje ure izkoristili za kopanje v morju, namočili smo se samo najpogumnejši, no ostali so še poležavali v toplih posteljah. Po zajtrku nas je čakala čisto prava potovalna avantura, saj smo odšli odkrivati lepote Črnogorske pokrajine.

Odpravili smo se proti mestecu Virpazar, ki leži tik ob meji z Makedonijo. Tam pa nas je pričakala ladjica z katero smo 2,5 urno vožnjo izkoristili za ogled skadarskega jezera in nacionalnega parka, kjer prebiva več kot 280 vrst najrazličnejših ptic.

Moram priznati, da skadarsko jezero ni najčistejše, a je kopanje v njem pravi užitek. Ker denva še ni bilo konec, smo se odpravili proti Cetinjam, kjer si  bilo možno ogledali dvorec kralja Nikole v katerem je muzej. Nekateri smo si ob dobri družbi privoščili ogled mestnega jedra, pijačo in sladoled 🙂 #PraviČrnogorci.  Mi smo pošteno uživali, tako zelo, da so nas ostali prišli celo iskat, da moramo dalje. #UpsTaMladina 

Ob daljši vožnji po ozki in zelo vijugasti cesti smo le pirspeli na Lovčen, kjer smo se pogumno povzpeli vse do mavzoleja, ki je zgrajen na samem vrhu, torej na 1749m, do njega pa vodi le ena pot-tunel z 461 stopnicami in neprecenljivim razgledom na vrhu, kateri vzame dih. Z samega vrha pa je vidno tudi skadarsko jezero in ob večernih urah tudi prelep sončni zahod. Z odlično družbo smo naredili par profilnih slik, ki krasijo medmrežja, nekaj več selfijev in porabili še zadnje atome energije.

Potrebno je čestitati tudi vsem, ki so se kljub strahu pred višino podali na mavzolej in se po njem plazili po vseh štirih. #ŽivljenjeNepoznaOvir. #SelfieTime  

Ob poznem povratku nazaj v hotel nas je pričakala večerja-lignjiii 🙂 #NomNomNom Za piko na i pa je poskrbel živilski tehnolog , ki je pripravil predavanje na temo Prehransko programiranje, zanimivo predavanje, so poslušali vsi, prisotni. Predavanje je bilo zelo zanimivo tako smo odnesli tudi veliko novega znanja. Večina se je odpravila spati, nekateri pa smo se veselo odpravili na sprehod ob plaži, kjer smo se neizmerno zabavali in preživeli res noro doživetje smeha.

Za nas mlade, ni spanca. In že smo se odpravili proti Budvi, ki je turistična atrakcija z ogromno peščenimi plažami, hoteli in štanti, kjer se prodaja vse in svašta. Malo večji market smo iskali kar 15 minut, in ponudba brezglutenskih izdelkov v njem nasje kar malce razočarala, saj je zelo boga. V Marketu v katerega smo vstopili smo našli samo podravkino hrano za otroke, nutelo, nekaj suhomesnatih izdelkov, izdelkov, ki bi bili deklarirani kot izdelki brez glutena tipa schar, ni bilo. In je v kolikor se odpravite na morje v črno goro vzeti tudi kaj s seboj vsaj za kak dan, da prebrodite najhujšo lakoto.

Nato smo vsak po svoje mašinirali ob morju, spili pijačo, nakupili ovčji sir z baziliko in medom, ter pršut, ki veljajo za njihovo tradicionalno jed, kot tudi razne ribe, ribja obara, priganice, projice, kačavljak, vse to se lahko pripravi tudi v brezglutenski različici in tako poboža okuševalne brbončice.

Črnogorska kuhinja se mi dopade predvsem zato ker je dokaj preprosta, jedi pa so sestavljene v večini iz jedi, ki jih imamo doma oz. so skoraj vedno v njihovem hladilniku. Tudi sami strmijo k temu, da so njihovi izdelki(pršut,salame sir, kajmak..)čim bolj preprosti in z malo sestavinami, tako da tudi v le te ne dodajajo moke, salamurina oz podobnih zadev kot se to dogaja pri nas.

Veliko prednost predstavljajo tudi jedi z žara, saj na njem ne popekajo kruha, kot se to dogaja pri nas, zato ob počučenosti natakarja skoraj vedno lahko dobimo jedi z žara ter tudi enolončnice, saj jih v večini ne gostijo z moko, seveda pa se je pred konzumiranjem potrebno o sestavi jedi pogovoriti z natakarjem/kuharjem. Predvsem vam priporočam, da ste razumljivi in potrpežljivi, saj prepoznavnost celiakije v črni gori še zdaleč ni na  nivoju kot pri nas, in marsikdo za njo sliši prvič.

Že smo začeli na polno, saj nas je po kosilu čakala delavnica peke tradicionalnih slovenskih in črnogorskih jedi #ZopetHrana Pripravili smo potico,burek, pice, male krofe-priganice, projice, testenine z piščancem in špinačo vse to z izdelki Schar . Bilo odličnega okusa. Z nami se je družilo tudi 19 celiakašev iz črnogorskega društva za celiakijo, z katerimi smo delili izkušnje recepte in trike v pripravi brezglutenskih dobrot. Živilski tehnolog je pripravil predavanje tudi za člane črnogorskega društva, ki je vključevalo osnovne informacije o vitaminih in mineralih ter njihovih nadomestkih v brezglutenski prehrani, odgovarjal je tudi na zadana vprašanja. 

Po večerji je sledilo še predavanje za vse nas o vitaminu D in kalciju.

Bilo je kratko a sladko. Odnesli in naučili smo se vsak zase veliko novega, spletli nova prijateljstva in uživali v grižljajih odlične potratne potice.

Neizmerno sem vesela za druženje z ekipo zadnje vrste avtobusa. Vsi presmejani trenutki, “najokusnejše” tradicionalno vino,izgubljeni kovčki, vse plačane pijače in sladoledi,  ter neprespane noči… In še mnogo več, bo ostalo v spominu #Za vedno. Hvala Vam <3  A kot veste ima vsaka zgodba svoje skrivnosti in čare, ki bodo definitivno ostali skriti v tančici spominov potovanja. #Oja!

Hvala tudi živilskemu tehnologu za izčrpna in poučna predavanja o celiakiji, ki smo jih bili zelo veseli kot tudi za fenomenalno družbo. 😉

 

Petra Emilija

 

Preberite več o avtorju objave

Petra Emilija

Sem Petra Emilija, po poklicu sem srednja med.sestra in študentka Zdravstvene fakultete. Celiakijo imam dobrih 6 let. Pri celiakiji sem skozi vsa leta preživela veliko lepih in slabih izkušenj, ter se naučila veliko novega. Upam, da bodo tudi zapisani blogi, odgovorili na vaša vprašanja in vam pomagali pri ovirah življenja z celiakijo ;)